KAJ JE ZGODNJI RAZVOJ
Razvoj vsakega posameznega otroka je individualen. Vsak napreduje v svojem ritmu, s svojo hitrostjo. Nedvomno pa obstajajo starostne norme: npr. kdaj naj bi otrok najkasneje začel sedeti, kobacati, hoditi, teči, risati, brati, pisati… Pedagogi, zdravniki in starši te norme uporabljamo za nadzor razvoja otroka in če kakšna funkcija pri določeni starosti še ni razvita, govorimo o zastoju v razvoju. To se zgodi na primer takrat, ko ima otrok kakšno resno bolezen ali ko mu močno manjka pozornost staršev (na primer v sirotišnicah).
Vendar se začne otrok razvijati in dozorevati takoj, ko se začnemo z njimukvarjati, igrati, mu kazati slike in brati knjige, pripovedovati o okolju. Takšnega malčka vse zanima in kar sam prosi za čim več dejavnosti.
Če pa ob tem uporabljate posebne razvojne metodike in z igro otroka tudi nekaj naučite, se bo razvijal še bolj intenzivno. Otrok vas bo presenetil s svojo inteligenco, spominom, iznajdbami in ustvarjalnostjo.
Malček se bo razvijal bolj kot bi se, če se z njim nihče ne bi ukvarjal. Ne pa prej kot na primer njegova sestrična ali sosedov otrok. In točno tukaj govorimo o »zgodnjem razvoju«.
Otrokov razvoj pa se tudi zavira s tem, ko ga starši "zavijamo v vato". Seznanite se z mnenjem slovenske fizioterpevtke: Pretirano zaviranje ali spodbujanje razvoja otroka.
Veliko avtorjev metod otrokovega razvoja (Doman, Ibuka, Lupan, Montessori, Nikitini, Zajcev, Čarkovski) vztraja, da to ni zgodnji razvoj, vendar pravočasni. Tradicionalna pedagogika je pravzaprav zasnovana na izkušnjah prejšnjih stoletij, ko je bil odnos do otroka popolnoma drugačen, in tako zelo zaostaja za sodobnimi metodami, ki kažejo neverjetne rezultate. Človeški potencial je veliko večji kot so mislili včasih. Še pred dvajsetimi leti je bil predšolski otrok, ki je znal brati, presenečenje. Danes pa mora na primer v Rusiji šestletni otrok, ki bi ga starši radi vpisali v prestižno (osnovno!) šolo, že znati brati z določeno hitrostjo, pisati in šteti.
Glavna razlika v pristopu k izobraževanju je v starosti otrok. Danes je znano, da ob rojstvu možgani še niso dozoreli. Njihov razvoj gre postopoma v prvem letu do 70%, do starosti treh let do 90% in do 100% do sedmega leta otrokove starosti. Sodoben sistem pa začne izobraževati otroka pri šestih oziroma sedmih letih, kar je že očitno prepozno. Pri tem pa se veliko staršev tolaži z mislijo: saj bodo za mojega malčka v šoli poskrbeli, saj ga bodo vsega naučili, saj so oni profesionalci. In s tem izpustijo najboljša leta otroštva.
Rezultati otrok, ki so se razvijali po sodobnih metodikah, so presenetljivi in celo fantastični!
Iz vsega tega lahko izpeljemo definicijo o »zgodnjem razvoju«: intenzivni razvoj sposobnosti otroka poteka v zgodnjem otroštvu (v starosti od 0 do 2-3 leta).
To je posebno, za otroka oblikovano okolje, ki je napolnjeno z zanimivimi in nenavadnimi predmeti za opazovanje in učenje z vsemi čuti.
To so vsemogoče raznovrstne igrače, ki dajo ogromno taktilnih, vizualnih, zvočnih in vohalnih vtisov.
To je neomejena gibalna aktivnost, podprta s posebno oblikovano opremo za malčka, ki mu omogoča, da prej začne obvladati svojo telo in ga dobro spoznavati, da postane spreten, močan in se počuti varno.
To so igre, ki so prilagojene otrokovim interesom in zmožnostim.
To so vsakodnevni sprehodi, izleti, pogovori, branje knjig in še veliko, veliko drugega.
Zgodnji razvoj je aktivna pozicija mame v odnosu do razvoja otroka v obdobju prvih let. To je nenehni proces, v katerega je potrebno vložiti veliko truda, saj zahteva stalno »vključenost« v življenje otroka.
Zgodnji razvoj je pot medsebojnega razumevanja z vašim otrokom.
Zgodnji razvoj je želja staršev, da bi napolnili vsakodnevno rutino z veseljem zaznavanja in ustvarjalnosti. To je razumevanje, kako hitro mine in kako unikaten je čas predšolskega otroštva, ter kako pomembno je, da ga otrok preživi polno in slikovito.